Kontejner za čebele zgodovina
Kontejner za čebele je bil včasih narejen dejansko iz rabljenega kontejnerja. Kontejner so očistili in ga predelali. Izrezali so luknje za panje in vrata. Nato so so ga postavili na predhodno izdelano jekleno konstrukcijo. Konstrukcija je bila narejena tako, da jo je bilo možno naložiti na prikolico ali kamion. V notranjosti je imel kontejner za čebele prostor za ostale pripomočke, ki jih potrebuje čebelar. Na stene so dali lesen opaž, ki je služil kot dodatna izolacija.
Kako so dvigali kontejner?
Za dvigovanje so čebelarji uporabili zobniške ali hidravlične dvigovalke. V nogah so navrtali luknje, v katere so porinili zatike. Tako so ga lahko poravnali v vago. Včasih pa so jih kar pustili na kamionih in jih kasneje spet prišli iskat . Seveda po končani paši.
To so bili kontejnerji za večje število panjev. Danes se vse bolj uporabljajo manjši. Za osem, deset, morda dvanajst družin. Tak kontejner za čebele je lažji in ga lahko prevažamo z avtomobilsko prikolico. Seveda pa lahko naredimo tudi večjega.
Vsaka noga posebej ima v notranjosti trapezno vijačno vreteno s katerim z lahkoto dvignemo kontejner s prikolice. Dvig izvedemo postopoma. Vsako nogo dvignemo le za pet cm. Tako nadaljujemo dokler ne dosežemo želene višine in ga spet postavimo v vago.
Izolacija kontejnerja
Kontejner za čebele ima stranice izolirane s tri centimetrskim stirodurom. Dodatno je možno izolirati tudi streho. S tem dosežemo, da poleti čebelicam pod pločevinasto streho ni prevroče, pozimi pa s tem preprečimo nabiranje kondezata, ki lahko kaplja na panje in povzroča plesnenje.
Zadaj so dvižna vrata, ki jih podpremo s podpornima palicama. Tudi vrata lahko dodatno izoliramo. Tako je prevozni čebelnjak popolnoma izoliran.
Z izbiro barve poskrbimo za čimbolj naraven videz. Ogrodje, streha in vrata so barvana čokoladno rjavo, stranici in prednja zaščita pa so bež. Niansa barv, ki ju uporabljamo, je bila predlagana s strani priznanih krajinskih arhitektov.
Več o čebelarstvu si poglejte na povezavi.
